Moj Klik

Ko zveš, da boš odpuščen od drugih

Danes so odpuščanja del vsakdana in poznam že kar nekaj “revežov”, ki se jim je brca v rit zgodila v obdobju te krize.

Sam sicer delam dobro in kvalitetno, vendar se zadnje čase kažejo tendence novega vodstva, da vso staro garnituro pometejo ven iz firme. To se je do sedaj dogajalo drugim, ugotavljam pa, da prihaja čas, ko bom na vrsti tudi jaz.

Danes mi je znanka, ki dela pri drugem podjetju omenila, da jo je včeraj klical moj šef in ji ponudil mojo delovno mesto. Klicala me je z namenom, da preveri kam odhajam in kako je delati pri nas, saj je mislila, da sem sam dal odpoved.

Priznam, da me novica sploh ni presenetila, saj sem jo pričakoval, me pa je streslo, saj sem besedo “Adijo” pričakoval od nadrejenega in ne neke deklice, ki nič ni kriva. Seveda ji je bilo hudo, da sem informacijo izvedel od nje, vendar problem ni v tem.

Sam imam dobro izobrazbo, kvalitetne delovne izkušnje, certifikate in veliko na novo pridobljenega znanja. Problem je v tem, da mi gre dejansko na kozlanje. Dobivam maile od nadrejenih, ki se obnašajo kot da nič ni, jaz pa seveda nazaj reagiram na isti način. How patetic?

Razumem njihovo pozicijo. Pač iščejo novega človeka, ki bo zasedel moje mesto, saj si ne morejo privoščiti, da bo moj stol prazen. Pa vendar to mene ne zanima.

To da izvem tako novico od drugega je nefair.

Seveda sem v navalu občutka “zamalo se mi zdi” hotel kontaktirati šefa, vendar sem se premislil v zadnjem trenutku. Naj ne vedo, da jaz vem, da oni vedo, kar po njihovo jaz nevem.

Kadarkoli sem odpustil kogarkoli je on prvi izvedel za to, ne pa do o tem čivka pol regije.

Kaj bi pa vi naredili v mojem primeru?